Slika nam posreduje določeno količino informacij, še več nam jih lahko nudi predstavitev z gibljivo sliko. Video predstavitev z gibljivo sliko se je začela z razvojem filma, najprej nemega, pozneje zvočnega, danes pa v digitalni obliki. Računalniki nam omogočajo, da se lahko s snemanjem in obdelavo video posnetkov ukvarja vsak, ki to želi in ki malce obvlada to področje dela. Najpomembnejše področje video predstavitev informacij z gibljivo sliko je video, poznamo pa še animacije in navidezno resničnost.
Ko govorimo o animaciji, najprej pomislimo na pojem animiranega oziroma risanega filma. Animator mora narisati ali modelirati celotno gibanje nastopajoče osebe ali živali (hoja, ples, tek …), kot tudi vsak premik prostora (ozadja) v posameznem kadru. Za vsako sekundo animacije mora narisati, izrezati ali modelirati 24 sličic. Animacija mora biti narejena zelo natančno. Izpustiti (ali preskočiti) se ne sme niti ene faze, niti enega delčka gibanja, kajti v nasprotnem primeru bo animacija (gibanje) nastopajoče osebe neučinkovita, s tem pa tudi nezanimiva.
Navidezna resničnost (ang. Virtual Reality) je oblika računalniške simulacije, pri kateri ima uporabnik občutek, da se nahaja in giblje v realističnem, a vseeno umetnem okolju. Uporabnik si lahko okolje ogleduje na zaslonu računalnika s pomočjo miške ali pa skozi televizijska zaslona (za vsako oko eden), vgrajena v čelado, oziroma očala za ogledovanje navideznih svetov. Uporabnik lahko nosi tudi posebne podatkovne rokavice, opremljene s senzorji, ki uporabniku omogočajo navidezno prijemanje, pobiranje in premikanje predmetov v virtualnem okolju. Tehnologija je še v razvoju, toda pričakuje se, da bo doživela široko uporabo (pri vojaškem in kirurškem urjenju, v turizmu, arhitekturi, izobraževanju in ne nazadnje tudi pri domači zabavi).