Grafična predstavitev informacij je eno pomembnih področij multimedije. Že ko smo uporabljali hišne mikroračunalnike, je bila ena njihovih pomembnih odlik prav grafika. Z vse hitrejšim računalniškim razvojem smo uporabniki zahtevali čedalje več barv, večjo ločljivost in hitrost obdelave. Teh želja takratna osnovna strojna oprema računalnika ni zmogla več zadovoljevati, zato so v računalnik vstavili grafično kartico in jo s posebnim programom (gonilnik) povezali z operacijskim sistemom računalnika.
Danes skorajda ni več multimedijske predstavitve brez slike. Do njih lahko pridemo na različne načine: s programom za risanje ali slikanje, že narejene slike lahko dobimo na diskih in drugih elementih zunanjega spomina, s skenerjem ali fotografskim aparatom lahko prenesemo svoje fotografije … Računalniška grafika predstavlja ustvarjanje, shranjevanje, obdelavo in predstavitev grafičnih in likovnih del z računalnikom.
Natisnjene slike in slike na zaslonu računalnika so predstavljene s slikovnimi pikami (piksli). Vsaka slikovna pika sveti na zaslonu v izbrani barvi. Za prikaz barv se v računalništvu uporabljata dva modela:
- RGB (ang. Red, Green, Blue), ki ga sestavljajo tri osnovne barve: rdeča. zelena in modra. Gre za optično ali aditivno mešanje barv, kar uporabljamo za prikazovanje slik na zaslonu;
- CMYK (ang. Cyan, Magenta, Yellow, BlacK), ki ga sestavljajo štiri osnovne barve: svetlo modra, škrlatna, rumena in črna. Gre za osnovno ali substraktivno mešanje barv, ki ga uporabljamo za tiskanje na papir ali druge materiale.
Glede na strukturo računalniških slik ločimo dve vrsti slik:
- točkovne (bitne) in
- predmetne (vektorske) slike.
Točkovna slika je sestavljena iz množice slikovnih pik. Če takšno sliko povečamo, postane slika nazobčena in nejasna. To vrsto računalniških slik uporabljamo pri fotografijah, računalniških barvnih slikah in nekaterih računalniških risbah. Točkovne slike se med seboj razlikujejo po ločljivosti (resoluciji). Slike, ki imajo več pik na enako veliki površini, imajo večjo resolucijo, so kvalitetnejše in porabijo več pomnilniškega prostora kot slike z manjšo ločljivostjo. Točkovne slike so lahko shranjene v različnih grafičnih formatih, najpogostejši so GIF, JPG, PNG, BMP, PCX …
Predmetne slike so shranjene s pomočjo formul, zato se kvaliteta ne spremeni, če sliko povečamo, pomanjšamo, zavrtimo … Pri teh slikah je vsak del slike definiran posebej. Ko sliko shranimo in jo ponovno odpremo, lahko obdelujemo vsak del slike posebej.